Kazalniki kakovosti v slovenskih bolnišnicah: 2013–2022
Nabor kazalnikov
Oznaka KK21 je sklic na priročnik o kazalnikih kakovosti Ministrstva za zdravje.
1. KK21 - Razjede zaradi pritiska (RZP)
Kazalnik kakovosti razjede zaradi pritiska (RZP) prikazuje stopnjo razjed, nastalih v bolnišnicah. Izračuna se kot število pacientov, ki so dobili RZP v bolnišnici, na sto sprejetih bolnikov v tekočem letu. Upošteva se ocena razjed glede na štiristopenjsko klasifikacijo po EUPAP (Evropski svetovalni odbor za razjedo zaradi pritiska – European Pressure Ulcer Advisory Panel), pri čemer se upošteva število pacientov z RZP, in ne število razjed.
Poleg stopnje bolnišničnih RZP se izračuna tudi stopnja pacientov, ki so imeli RZP že ob sprejemu.
2. KK67 - Padci hospitaliziranih pacientov
Število padcev hospitaliziranih pacientov so kazalniki varnosti obravnave. Spremljajo se trije kazalniki, in sicer:
- skupno število padcev hospitaliziranih pacientov
- padci s postelje
- delež poškodb pri padcih
3. KK23 - Izkoriščenost operacijskih dvoran
Kazalnik izkoriščenost operacijskih dvoran meri učinkovitost zdravstvene oskrbe in je izražen kot odstotek koristno izrabljenega časa (neposrednega obravnavanja pacientov) v operacijskem bloku. Spremljata se dva kazalnika:
učinkovitost uporabe operacijskih sob za elektivne in urgentne posege - bolnišnična obravnava
učinkovitost uporabe operacijskih sob za elektivne in urgentne posege - dnevna bolnišnica
Preprečevanje prenosa MRSA v bolnišnici je kazalnik s področja varnosti pacientov in osebja, spremljata se dva kazalnika:
število pacientov, ki so kolonizacijo z MRSA pridobili v bolnišnici
število vseh pacientov, pri katerih je ugotovljena kolonizacija z MRSA
Kazalnik kakovosti higiena rok meri doslednost upoštevanja higiene rok in je izražen v odstotku (%) – odstotek dejanj (razkuževanja oziroma umivanja rok) glede na pet opredeljenih indikacij (1. pred stikom z bolnikom, 2. pred čistim/aseptičnim postopkom, 3. po možnem stiku s telesnimi tekočinami, 4. po stiku z bolnikom, 5. po stiku z bolnikovo okolico).
Kazalnik se spremlja ločeno za oddelke intenzivne terapije in navadne oddelke.
Kazalnik o čakalni dobi za računalniško tomografijo (CT) za hospitalizirane paciente meri učinkovitost zdravstvene oskrbe in je izražen kot povprečno število dni čakanja na CT od naročila do izvedbe.
7. KK47 - Delež pooperativnih trombembolij na 100.000 posegov.
Delež pooperativne pljučne embolije ali globoke venske tromboze (GVT) je kazalnik učinkovitosti zdravstvene oskrbe in je izražen kot odstotek (%) pacientov z GVT ali pljučno embolijo po kirurških posegih.
8. KK65 - Poškodbe z ostrimi predmeti (osebje)
Število poškodb zdravstvenih delavcev z ostrimi predmeti je kazalnik varnosti pacientov in osebja in je izražen kot število poročanih poškodb z ostrimi predmeti na zdravstvenega delavca s (polnim delovnim časom) na koledarsko leto.
9. KK70 - Nenamerna punkcija ali laceracija (bolnika)
Nenamerna punkcija ali laceracija je kazalnik s področja varnosti pacientov in osebja ter je izražen kot delež hospitaliziranih bolnikov, pri katerih je med kirurškim ali nekirurškim postopkom prišlo do nezgodnega vreza, vboda, perforacije ali raztrganine.
Opis grafov in tabel
- Prvi zavihek (zelen napis): Kazalnik - v letu 2022
Na sliki so prikazani rezultati po bolnišnicah za leto 2022. Modra pika označuje ocenjeno vrednost kazalnika, siva črta predstavlja 95% interval zaupanja. Bolnišnice so razvrščene od najvišje vrednosti kazalnika do najnižje.
- Drugi zavihek: Kazalnik - tabela po letih
Prikazane so vrednosti kazalnikov po posamezni bolnišnici po letih od leta 2013 do leta 2022. Vse tabele imajo možnost filtriranja po posamezni bolnišnici (izbira samo ene ali več) ali po posameznih letih (izbira ene ali več). Kazalniki, ki imajo tudi podkazalnike so prikazani vsak v svojem zavihku (zelen napis).
- S klikom na stolpec lahko spremenite vrstni red (večje – manjše).
- Z izbiro bolnišnice (ene ali več) v spodnjem filtru se prikažejo rezultati za izbrano bolnišnico(e) po letih.
- Z izbiro posameznega leta (enega ali več let) se prikažejo rezultati vseh bolnišnic za izbrano(a) leto(a).
- Tretji zavihek: Slike - po četrtletjih
Vključeni so podatki od 2018 – 1. čet. do 2022 2022 - 4. čet
Na grafih so prikazani rezultati po četrtletjih za posamezno bolnišnico. Za prikaz rezultatov so uporabljeni tekoči diagrami (»run chart«), kjer vsaka pika označuje eno meritev (četrtletje), srednja črta pa označuje mediano (srednjo vrednost) prikazanih meritev. Prikazani so torej rezultati v daljšem časovnem obdobju, iz katerih je mogoče spremljati trend in ločiti med splošnimi vzroki za nihanje med meritvami (na te nimamo vpliva) in specialnimi, specifičnimi vzroki (so določljivi in na te imamo vpliv) za spremembe rezultata.
- Rdeča črtkana črta kaže, da gre za določljive, posebne (specialne, specifične) vzroke spremembe – vzrok za variabilnost (navzgor ali navzdol – sprememba trenda) in niso le naključna nihanja (splošni vzroki). Povezava do dokumenta, kjer so opisana pravila za določitev specifičnih vzrokov za spremembo (v angleščini) - Institute for Healthcare Improvement (IHI).
- Zaželeno je, da je srednja črta (mediana) pod zastavljenim ciljem in da so meritve enakomerno porazdeljene okrog srednje črte (obvladovan proces).
- Grafi so namenjeni predvsem spremljanju rezultatov za posamezno bolnišnico skozi čas in ne za primerjavo med bolnišnicami (pozor: različne vrednosti kazalnika, ki so prikazane na y-osi).
- Za končno interpretacijo rezultatov bi potrebovali še ciljne vrednosti za posamezno bolnišnico in posamezen kazalnik (tudi če so vrednosti enakomerno porazdeljene okrog srednje črte (mediane), so lahko rezultati nad ali pod zastavljenim ciljem).
- Četrti zavihek: Metodologija
Opis metodologije za posamezen kazalnik kakovosti.
Za lažji pregled posameznega kazalnika je na levi zgornji strani poročila kazalo.
Razjede zaradi pritiska (RZP)
Število pacientov, ki so RZP pridobili v bolnišnici, na 100 sprejetih pacientov.
Formula za izračun kazalnika: število RZP v bolnišnici*100/število sprejetih pacientov (z izključitvenimi kriteriji1).
Daljši interval zaupanja kaže na večjo variabilnost ocene, ki je posledica manjšega števila obravnavanih pacientov.
V letu 2022 je imela Bolnišnica Sežana največ sporočenih RZP, ki so nastale v bolnišnici, in sicer 2,7 (modra pika na grafu) (95% IZ: 1,6–3,7) RZP na 100 obravnavanih pacientov. Bolnišnica Sežana je negovalna bolnišnica, kjer so obravnavani pacienti najbolj ogroženi za nastanek RZP (starejši in težje pokretni pacienti po dolgotrajnih predhodnih bolnišničnih zdravljenjih), tako da je v tej bolnišnici pričakovano največja pojavnost RZP nastala med bolnišničnim zdravljenjem. Druga najvišja ocenjena stopnja nastanka RZP je v Bolnišnici Topolšica, in sicer 1,9 (95% IZ: 1,4 - 2,4) RZP na 100 obravnavanih pacientov. Opozoriti velja, da sta obe bolnišnici med manjšimi bolnišnicami (nižje število obravnav), kar močno vpliva na variabilnost ocene, kar je razvidno iz širših intervalov zaupanja (siva črta na grafu).
Vse preostale bolnišnice so imele sporočenih manj kot 1,5 RZP na 100 sprejemov, kar je primerljivo z rezultati iz prejšnjih let (zavihek RZP tabela po letih).
Skupno je bila v Sloveniji (za vse bolnišnice skupaj) ocenjena stopnja RZP 0,73 (95% IZ: 0,7-0,8) RZP, nastalih v bolnišnici, na 100 sprejetih pacientov.
Vključeni so podatki od 2013 - 1. čet do 2022 - 4. čet.
* RZP, nastale v bolnišnici, na 100 obravnav
** RZP, prisotne ob sprejemu v bolnišnico, na 100 obravnav
*** Izključitveni kriteriji (pacienti, mlajši od 18 let, ženske po normalnem porodu, ambulantni pacienti, spremljajoče osebe)
V spodnji tabeli so prikazani rezultati po bolnišnicah in letih (od leta 2013 do 2022). V filtru se lahko izbere posamezna bolnišnica za pregled le-te po vseh letih ali posamezno leto in se prikažejo rezultati vseh bolnišnic v tem letu. V filter se lahko vnese tudi več bolnišnic (ali) in se prikažejo rezultati le za izbrane bolnišnice (ali leta). S klikom na vrh stolpca se premeni vrstni red (večji – manjši).
Filter
Iz zgornje slike je razvidno, da se v opazovanem obdobju povečuje število prijavljenih RZP, nastalih v bolnišnici, v naslednjih bolnišnicah: Bolnišnica Topolšica, Klinika Golnik, SB Novo mesto in URI Soča. V bolnišnicah SB Brežice, SB Nova Gorica in SB Ptuj je opaziti (tudi statistično značilen) upad (izboljšanje kazalnika) prijavljenih RZP, nastalih v bolnišnici.
Vzroki za značilne spremembe (specialni vzroki) tako navzgor (poslabšanje kazalnika) ali navzdol (izboljšanje kazalnika) so lahko med bolnišnicami zelo različni, kot na primer sprememba samega procesa, kadrovske spremembe, sprememba administrativnega spremljanja kazalnika (npr. elektronsko zbiranje podatkov -> boljši zajem podatkov -> višje vrednosti kazalnika), boljša varnostna kultura in več prepoznanih ter ustrezno obvladovanje dogodkov (v tem primeru nastanka RZP). Zaradi tega bi bilo treba interpretirati zbrane rezultate ločeno za vsako bolnišnico posebej.
Rdeča črtkana črta kaže, da gre za določljive, posebne (specialne) vzroke spremembe - vzrok za variabilnost (navzgor ali navzdol) in niso le naključna nihanja (splošni vzroki).
Bolnišnice na rezultat nimajo vpliva (ne morejo vplivati na število sprejetih pacientov z RZP), pomenijo pa višje vrednosti kazalnika višje stroške obravnave (stroški dela, materiala za preveze in podobno).
Rdeča črtkana črta kaže, da gre za določljive, posebne (specialne) vzroke spremembe – vzrok za variabilnost (navzgor ali navzdol) in niso le naključna nihanja (splošni vzroki).
- Kazalnik 1: število pacientov, ki so RZP dobili v UKCL
- Definicija – število pacientov, ki so RZP dobili v bolnišnici, na 100 sprejetih pacientov*100/število sprejetih pacientov (z izključitvenimi 1).
- Števec – število pacientov, ki so RZP dobili v bolnišnici*100.
- Imenovalec - vsi sprejeti pacienti z izključitvenimi kriteriji1, kot izhaja iz metodologije.
- Kazalnik 2: število pacientov, ki so imeli RZP že ob sprejemu
- Definicija - število pacientov, ki so imeli RZP že ob sprejemu, na 100 sprejetih pacientov*100 / število sprejetih pacientov (z izključitvenimi kriteriji1).
- Števec - število pacientov, ki so imeli RZP že ob sprejemu*100
- Imenovalec - vsi sprejeti pacienti z izključitvenimi kriteriji1, kot izhaja iz metodologije.
1 Izključitveni kriteriji:
- Vključeni pacienti:
- akutni in neakutni pacienti (npr. rehabilitacijska oskrba, psihiatrična oskrba).
- Izključeni pacienti:
- pacienti, mlajši od 18 let,
- ženske po normalnem (vaginalnem) porodu,
- ambulantni pacienti,
- spremljajoče osebe (npr. matere, ki dojijo sprejete dojenčke).
- pacienti, mlajši od 18 let,
Padci hospitaliziranih pacientov
V spodnjih zavihkih so prikazani trije kazalniki: vsi padci skupaj, padci s postelje in poškodbe pri padcih.
BOD = bolnišnično oskrbni dan.
Daljši interval zaupanja kaže na večjo variabilnost ocene, ki je posledica manjšega števila obravnavanih pacientov.
V letu 2022 je imela Bolnišnica Topolšica največ sporočenih padcev hospitaliziranih pacientov na 1000 bolnišnično oskrbnih dni (BOD), in sicer 6,23 (95% IZ: 5,3-7.2) padcev na 1000 BOD (modra pika na grafu), kar je občutno več kot je celotno povprečje za vso Slovenijo skupaj, ki znaša 1,57 (95% IZ: 1,52-1,63) padca na 1000 BOD. Siva črta na grafu označuje 95% interval zaupanja, ki je odvisen tudi od velikosti vzorca, torej števila BOD. Pri Bolnišnici Topolšica je 95% interval zaupanja relativno širok v primerjavi s preostalimi bolnišnicami, saj gre za manjšo bolnišnico z manj obravnavanimi pacienti. Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana je imela sporočenih 5,02 (95% IZ: 4,58-5,48) padca na 1000 BOD, vse preostale bolnišnice, so imele v letu 2022 sporočenih manj kot pet sporočenih padcev hospitaliziranih pacientov na 1000 BOD.
Med posameznimi bolnišnicami je opaziti razlike, tudi če primerjamo po številu BOD primerljive bolnišnice (zavihek Padci tabela po letih) - dva primera:
- bolnišnici s številom BOD med 28.000 do 30.000 na leto: Bolnišnica Topolšica s 5,35-7,22 padca na 1000 BOD in SB Brežice z 1,44-2,49 padca na BOD ali
- bolnišnice s številom BOD med 95.000 do 100.000 na leto: SB Novo mesto z 1,25-1,7 padca na 1000 BOD in SB Nova Gorica z 0,4-0,7 padca na 1000 BOD
Ker gre za kazalnik, kjer bolnišnice same poročajo število padcev, ki so jih evidentirali, iz zbranih podatkov ne moremo dati ocene, kakšne so dejanske razlike med bolnišnicami. Ne poznamo pravih vzrokov teh razlik: bodisi je dejanska razlika v številu padcev glede na število BOD bodisi obstajajo razlike v varnostni kulturi, zato tudi različno poročanje in zajem podatkov.
Skupno je bila v Sloveniji (za vse bolnišnice skupaj) ocenjena stopnja padcev hospitaliziranih pacientov 1,57 (95% IZ: 1,52-1,63) padca na 1000 BOD, kar je praktično enako kot v letu 2021, ko je bila ocenjena stopnja 1,6 (95 IZ: 1,55-1,66) padca na 1000 BOD.
Pričakovano, glede na najvišjo stopnjo vseh padcev v bolnišnici, je imela Bolnišnica Topolšica tudi najvišjo stopnjo sporočenih padcev s postelje na 1000 BOD, in sicer 3,49 (95% IZ: 2,79-4,19).
Vse preostale bolnišnice so imele sporočenih manj kot dva padca s postelje na 1000 BOD.
Skupno je bila v Sloveniji (za vse bolnišnice skupaj) ocenjena stopnja padcev s postelje 0.44 (95% IZ: 0,41-0,47) na 1000 BOD, kar je malenkost nižje kot v letu 2021, ko je bila ocenjena stopnja padcev s postelje 0,5 na 1000 BOD
Pri sporočanju poškodb pri padcih ni enotne metodologije - nekatere bolnišnice sporočajo vse posledice padca (tudi manjše udarnine, odrgnine in podobno), nekatere pa le težje posledice (zlomi, potrebno šivanje in podobno).
Pri kazalniku »poškodbe pri padcih« gre za metodološko težavo, saj se je kazalnik med bolnišnicami (kot tudi v opazovanem obdobju znotraj posamezne bolnišnice) različno spremljal. Nekateri izvajalci so sporočali vse posledice pri padcih (tudi manjše odrgnine, rdečine in podobno), medtem ko so nekateri izvajalci poročali le težje posledice, poškodbe (zlomi, rane, ki jih je treba šivati, in podobno).
Pri nekaterih izvajalcih je bilo sporočenih zelo malo padcev, kar ima za posledico širše 95% intervale zaupanja. Tako je na primer v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina ocena poškodb pri padcih povsem nezanesljiva, saj je 95% IZ 0–70 %.
Kazalnik je sicer izražen kot odstotek poškodb med vsemi padci, ki so se zgodili v posamezni bolnišnici v opazovanem obdobju.
Vključeni so podatki od 2013 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
Kazalnik 1: Število vseh padcev hospitaliziranih pacientov na 1000 BOD; Kazalnik 2: Število padcev s postelje na 1000 BOD; Kazalnik 3: Odstotek padcev s poškodbami (%).
V spodnji tabeli so prikazani rezultati po bolnišnicah in letih (od leta 2013 do 2022). V filtru se lahko izbere ali posamezna bolnišnica za pregled le-te po vseh letih ali posamezno leto in se prikažejo rezultati vseh bolnišnic v tem letu. V filter se lahko vnese tudi več bolnišnic (ali) in se prikažejo rezultati le za izbrane bolnišnice (ali leta). S klikom na vrh stolpca se premeni vrstni red (večji – manjši).
Filter
Vključeni so podatki od 2018 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
Iz zgornje slike je razvidno, da se je v opazovanem obdobju povečalo število sporočenih padcev v bolnišnici v naslednjih bolnišnicah: Bolnišnica Topolšica, PB Idrija, SB Novo mesto, OB Valdoltra, PB Ormož, UPK Ljubljana. V bolnišnicah UKC Ljubljana in OI Ljubljana je opaziti (tudi statistično značilen) upad (izboljšanje kazalnika) sporočenih padcev pacientov v bolnišnici.
Vzroki za značilne spremembe (specialni vzroki) tako navzgor (poslabšanje kazalnika) ali navzdol (izboljšanje kazalnika) so lahko med bolnišnicami zelo različni, kot npr. sprememba samega procesa, kadrovske spremembe, sprememba administrativnega spremljanja kazalnika (npr. elektronsko zbiranje podatkov -> boljši zajem podatkov -> višje vrednosti kazalnika), boljša varnostna kultura in več prepoznanih ter ustrezno obvladovanje dogodkov (v tem primeru padci hospitaliziranih pacientov). Zaradi tega bi bilo treba interpretirati zbrane rezultate ločeno za vsako bolnišnico posebej.
Srednjo vrednost – srednjo črto (mediano) je treba primerjati z zastavljenim ciljem posamezne bolnišnice.
Rdeča črtkana črta kaže, da gre za določljive, posebne (specialne) vzroke spremembe – vzrok za variabilnost (navzgor ali navzdol) in niso le naključna nihanja (splošni vzroki). .
Iz zgornje slike je razvidno, da je v opazovanem obdobju v nekaterih bolnišnicah zaznati postopno zvišanje sporočenih padcev s postelje, in sicer v Bolnišnici Topolšica ter URI Soča. V bolnišnicah UKC Ljubljana in OI Ljubljana je opaziti (tudi statistično značilen) upad (izboljšanje kazalnika) sporočenih padcev pacientov s postelje v bolnišnici. Pri posameznih bolnišnicah (MC Medicor, Bolnica Kranj, Bolnica Šentvid pri Stični) je opaziti posamezne ekstremne (nenavadno visoke) vrednosti, kar je lahko posledica tega, da gre za načeloma redke dogodke ob relativno majhnem številu obravnavanih pacientov (nižje število BOD).
Vzroki za značilne spremembe (specialni vzroki) tako navzgor (poslabšanje kazalnika) ali navzdol (izboljšanje kazalnika) so lahko med bolnišnicami zelo različni, kot npr. sprememba samega procesa, kadrovske spremembe, sprememba administrativnega spremljanja kazalnika (npr. elektronsko zbiranje podatkov -> boljši zajem podatkov -> višje vrednosti kazalnika), boljša varnostna kultura in več prepoznanih ter ustrezno obvladovanje dogodkov (v tem primeru padci hospitaliziranih pacientov. Zaradi tega bi bilo treba interpretirati zbrane rezultate ločeno za vsako bolnišnico posebej.
Srednjo vrednost - srednjo črto (mediano) je treba primerjati z zastavljenim ciljem posamezne bolnišnice.
Rdeča črtkana črta kaže, da gre za določljive, posebne (specialne) vzroke spremembe – vzrok za variabilnost (navzgor ali navzdol) in niso le naključna nihanja (splošni vzroki).
Pri kazalniku »poškodbe pri padcih« gre za metodološko težavo, saj se je kazalnik med bolnišnicami (kot tudi v opazovanem obdobju znotraj posamezne bolnišnice) različno spremljal. Nekateri izvajalci so sporočali vse posledice pri padcih (tudi manjše odrgnine, rdečine in podobno), medtem ko so nekateri izvajalci poročali le težje posledice, poškodbe (zlomi, rane, ki jih je treba šivati, in podobno).
Kazalnik je sicer izražen kot odstotek poškodb med vsemi padci, ki so se zgodili v posamezni bolnišnici v opazovanem obdobju.
Rdeča črtkana črta kaže, da gre za določljive, posebne (specialne) vzroke spremembe – vzrok za variabilnost (navzgor ali navzdol) in niso le naključna nihanja (splošni vzroki).
Kazalnik 1: Prevalenca vseh padcev v bolnišnici
Definicija - vsi padci hospitaliziranih pacientov * 1000/BOD
Števec - vsi padci hospitaliziranih pacientov * 1000
Imenovalec - število bolnišnično oskrbnih dni (BOD)
Kazalnik 2: Incidenca padcev s postelje
Definicija - padci s postelje hospitaliziranih pacientov * 1000/BOD
Števec - padci hospitaliziranih pacientov s postelje * 1000
Imenovalec - število bolnišnično oskrbnih dni (BOD)
Kazalnik 3: Poškodbe pri padcih
Definicija - vsi padci hospitaliziranih pacientov s poškodbami * 100/število vseh padcev
Števec - padci hospitaliziranih pacientov s poškodbami * 100
Imenovalec - število vseh padcev v bolnišnici
Izkoriščenost OP dvoran
Kazalnik izkoriščenost operacijskih dvoran meri učinkovitost zdravstvene oskrbe in je izražen kot odstotek koristno izrabljenega časa (neposrednega obravnavanja pacientov) v operacijskem bloku.
\(~\)
Prikazani rezultati o odstotku izkoriščenosti operacijskih dvoran za bolnišnične posege kažejo na dokaj velike razlike med bolnišnicami. Zbrani podatki kažejo, da je bila v letu 2022 v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina najvišja izkoriščenost operacijskih dvoran (86,9 %). Nato sledi še osem bolnišnic, ki so imele zasedenost operacijskih dvoran med 70– 80 %, kar je več kot ocenjeno povprečje vseh bolnišnic, ki je znašalo v letu 2022 64,4 %. Pod slovenskim povprečjem je še osem bolnišnic, pri katerih je bila ocenjena zasedenost operacijskih dvoran med 49,3 % in 63,9 %. Najnižja zasedenost operacijskih dvoran je bila v Bolnišnici Kranj, in sicer 49,3 %. Za Univerzitetni klinični center podatki niso na voljo.
Iz zbranih podatkov ni mogoče oceniti, ali te razlike kažejo dejansko stanje ali gre morda za razlike v metodologiji zbiranja podatkov (različno štetje ur obravnavanja pacientov v operacijski sobi) in ocenjevanja zasedenosti operacijskih dvoran.
Skupno je bila v Sloveniji (povprečje vseh bolnišnic) ocenjena zasedenost operacijskih dvoran 64,4%.
Prikazani rezultati o odstotku izkoriščenosti operacijskih dvoran v dnevni bolnišnici kažejo na velike razlike med bolnišnicami, in sicer med 23,5 % (SB Nova Gorica) in 75,1 % (SB Ptuj). Skupno je bila v Sloveniji (povprečje vseh bolnišnic) ocenjena zasedenost operacijskih dvoran v dnevni bolnišnici 58,3 %. Za bolnišnice UKC Ljubljana, UKC Maribor, MC Medicor in Ortopedsko bolnišnico Valdoltra podatki za leto 2022 niso na voljo.
Tako kot pri zasedenosti operacijskih dvoran pri bolnišnični obravnavi tudi pri zasedenosti operacijskih dvoran v dnevni bolnišnici iz zbranih podatkov ni mogoče oceniti, ali gre za dejanske razlike med bolnišnicami ali pa je vzrok za takšne razlike v različni metodologiji spremljanja kazalnika.
Vključeni so podatki od 2013 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
V spodnji tabeli so prikazani rezultati po bolnišnicah in letih (od leta 2013 do 2022). V filtru se lahko izbere ali posamezna bolnišnica za pregled le-te po vseh letih ali posamezno leto in se prikažejo rezultati vseh bolnišnic v tem letu. V filter se lahko vnese tudi več bolnišnic (ali) in se prikažejo rezultati le za izbrane bolnišnice (ali leta). S klikom na vrh stolpca se premeni vrstni red (večji - manjši).
Filter
Vključeni so podatki od 2018 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
Iz zgornje slike je razvidno, da se je v opazovanem obdobju nekoliko zvišala zasedenost operacijskih dvoran v OB Valdoltra. Slika kaže tudi na višje odstotke izkoriščenosti operacijskih dvoran v Bolnišnici Postojna, vendar so za obdobje pred letom 2021 podatki pomanjkljivi, zato ni mogoče oceniti, ali gre res za višje odstotke zasedenosti skozi čas. Podatki kažejo, da se je v SB Murska Sobota v času epidemije COVID-19 močno znižala zasedenost operacijskih dvoran, vendar je bila v letu 2022 zasedenost primerljiva z obdobjem pred epidemijo. Zbrani podatki tudi kažejo, da se je v opazovanem obdobju nekoliko znižala zasedenost operacijskih dvoran v SB Nova Gorica in MC Medicor, le da pri slednji ni mogoče oceniti, ali gre za spremembo v metodologiji spremljanja kazalnika ali pa gre za dejansko razliko.
Rdeča črtkana črta kaže, da gre za določljive, posebne (specialne) vzroke spremembe – vzrok za variabilnost (navzgor ali navzdol) in niso le naključna nihanja (splošni vzroki).
Vključeni so podatki od 2018 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
Podatki o zasedenosti operacijskih dvoran v dnevni bolnišnici so pri večini bolnišnic pomanjkljivi in ni mogoče dati zanesljive ocene. Pri bolnišnici SB Murska Sobota je opazen pomemben trend višanja odstotkov zasedenosti, medtem ko je v SB Nova Gorica opazen trend nižje zasedenosti operacijskih dvoran v dnevni bolnišnici.
Rdeča črtkana črta kaže, da gre za določljive, posebne (specialne) vzroke spremembe – vzrok za variabilnost (navzgor ali navzdol) in niso le naključna nihanja (splošni vzroki).
Kazalnik izkoriščenost operacijskih dvoran meri učinkovitost zdravstvene oskrbe in je izražen kot odstotek koristno izrabljenega časa (neposrednega obravnavanja pacientov) v operacijskem bloku. Spremljata se dva kazalnika:
učinkovitost uporabe operacijskih sob za elektivne in urgentne posege - bolnišnična obravnava
učinkovitost uporabe operacijskih sob za elektivne in urgentne posege - dnevna bolnišnica
Izračun kazalnika:
Definicija: odstotek koristno izrabljenega časa (neposrednega obravnavanja pacientov) v operacijskem bloku.
Števec: vsota ur obravnavanja bolnikov v operacijski sobi med običajnim delovnim časom, ko je prisotno osebje.
Imenovalec: število OP dvoran x število delovnih dni x število ur s prisotnim osebjem glede na lokalne norme.
MRSA
Podatke o BOD smo vzeli iz poročanja o kazalniku »padci hospitaliziranih pacientov«.
Rezultati na zgornji sliki kažejo, da je v vseh bolnišnicah stopnja v bolnišnici pridobljenih kolonizacij z MRSA (odkrite kolonizacije več kot 48 ur po sprejemu) zelo nizka in znaša manj kot 0,35 prenosa na 1000 bolnišnično oskrbnih dni, kar je odličen rezultat. Rezultati so še toliko bolj spodbudni, saj se poleg prenosov kolonizacij v bolnišnici spremlja tudi kazalnik vseh kolonizacij z MRSA na 1000 BOD, torej vključno z odkritimi kolonizacijami že ob sprejemu, kjer so rezultati pričakovano višji (tabela na naslednjem zavihku), kar kaže na to, da so ukrepi za obvladovanje bolnišničnih okužb v slovenskih bolnišnicah ustrezni.
Vključeni so podatki od 2013 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
- Kazalnik 1: v bolnišnici dobljene kolonizacije/okužbe z MRSA na 1000 bolnišnično oskrbnih dni (BOD)
- Kazalnik 2: vse (že prej znane in v bolnišnici dobljene) kolonizacije/okužbe z MRSA na 1000 bolnišnično oskrbnih dni (BOD)
V spodnji tabeli so prikazani rezultati po bolnišnicah in letih (od leta 2013 do 2022). V filtru se lahko izbere ali posamezna bolnišnica za pregled za le-te, po vseh letih, ali posamezno leto in se prikažejo rezultati vseh bolnišnic v tem letu. V filter se lahko vnese tudi več bolnišnic (ali) in se prikažejo rezultati le za izbrane bolnišnice (ali leta). S klikom na vrh stolpca se premeni vrstni red (večji - manjši).
Filter
Vključeni so podatki od 2018 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
Na zgornji sliki so prikazani rezultati kazalnika v bolnišnici dobljene kolonizacije z MRSA na 1000 BOD za posamezno Na zgornji sliki so prikazani rezultati kazalnika v bolnišnici dobljene kolonizacije z MRSA na 1000 BOD za posamezno bolnišnico po četrtletjih. Pri nekaterih bolnišnicah so opazne občasno nekoliko višje vrednosti v določenih četrtletjih, kar je verjetno posledica hkratnega odkritja več pacientov s kolonizacijo MRSA, kar ima za posledico višje vrednosti kazalnika v opazovanem četrtletju – gre za izjemne oziroma nepričakovane dogodke. Opozoriti velja, da so kljub temu te vrednosti še vedno nizke (glej y os).
Rdeča črtkana črta kaže, da gre za določljive, posebne (specialne) vzroke spremembe – vzrok za variabilnost (navzgor ali navzdol) in niso le naključna nihanja (splošni vzroki).
Vključeni so podatki od 2018 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
Bolnišnice na rezultat nimajo vpliva (ne morejo vplivati na število sprejetih pacientov z MRSA), pomenijo pa višje vrednosti kazalnika višje stroške obravnave in vplivajo na zasedenost bolnišničnih postelj zaradi potrebnih izolacij pacientov.
Rdeča črtkana črta kaže, da gre za določljive, posebne (specialne) vzroke spremembe – vzrok za variabilnost (navzgor ali navzdol) in niso le naključna nihanja (splošni vzroki).
Kazalnik 1: v bolnišnici dobljene kolonizacije/okužbe z MRSA na 1000 bolnišnično oskrbnih dni (BOD) - NOVI > 48 ur1
Definicija - v bolnišnici dobljene kolonizacije/okužbe z MRSA x 1000 / BOD
Števec - v bolnišnici dobljene kolonizacije/okužbe z MRSA x 1000
Imenovalec - BOD
Kazalnik 2: vse kolonizacije/okužbe z MRSA na 1000 bolnišnično oskrbnih dni (BOD) - VSI2
Definicija - vse kolonizacije/okužbe z MRSA x 1000/BOD
Števec - Vse kolonizacije/okužbe z MRSA x 1000
Imenovalec - BOD
Odstotek vzetih brisov
Definicija - odstotek (%) vzetih brisov na MRSA glede na število sprejemov
Števec - število vzetih brisov x 100
Imenovalec - število vseh sprejemov (obravnavanih pacientov)
1 NOVI > 48 ur: med podatki NOVI > 48 ur, so prikazane vrednosti za vse, v bolnišnici dobljene kolonizacije/okužbe (dokaz nosilstva več kot 48 ur po sprejemu).
2 VSI: med podatki VSI je prikazana vrednost, ki jo predstavlja vsota NOVI in predhodno že znani pozitivni (nosilstvo dokazano v eni od prejšnjih hospitalizacij).
Higiena rok
Na zgornji sliki so prikazani rezultati kazalnika kakovosti za doslednost higiene rok pri zaposlenih v zdravstveni ustanovi. Kazalnik kakovosti se izračuna kot odstotek pravilno izvedenih dejanj (razkuževanje rok ali umivanje rok z vodo in milom) glede na število priložnosti za higieno rok. Priložnosti za higieno rok so po metodologiji SZO (WHO) (5 trenutkov): stik s pacientom, pred aseptičnim/čistim postopkom, po možnem stiku s telesnimi tekočinami, po stiku s pacientom in po stiku s pacientovo okolico. Doslednost upoštevanja higiene rok se meri z opazovanjem zaposlenih med delom, zato lahko na rezultate močno vpliva način opazovanja.
Rezultati kažejo, da razen treh bolnišnic (Bolnišnica Topolšica, URI Soča in Bolnica Kranj) dosegajo rezultat več kot 70% doslednosti pri higieni rok. Bolnica Kranj dosega rezultat 48,4%, vendar gre zaradi relativno majhnega števila opazovanj za dokaj nezanesljivo oceno s širokim 95% intervalom zaupanja (95% IZ: 35–60 %).
Skupna ocena za Slovenijo (vse bolnišnice, ki so poslale podatke, skupaj) v letu 2022 znaša 79,5% (95% IZ: 79-80%)
Na zgornji sliki so prikazani rezultati kazalnika kakovosti za doslednost higiene rok pri zaposlenih v enotah intenzivne terapije. Kazalnik kakovosti se izračuna kot odstotek pravilno izvedenih dejanj (razkuževanje rok ali umivanje rok z vodo in milom) glede na število priložnosti za higieno rok. Priložnosti za higieno rok so po metodologiji SZO (WHO) (5 trenutkov): stik s pacientom, pred aseptičnim/čistim postopkom, po možnem stiku s telesnimi tekočinami, po stiku s pacientom ter po stiku s pacientovo okolico. Doslednost upoštevanja higiene rok se meri z opazovanjem zaposlenih med delom, zato lahko na rezultate močno vpliva način opazovanja.
Rezultati kažejo, da vse bolnišnice, razen Bolnišnice Kranj (67,7%), dosegajo rezultat več kot 70% doslednosti pri izvajanju higiene rok. Pri bolnišnici Kranj velja poudariti, da gre zaradi majhnega števila opazovanj za dokaj nezanesljiv rezultat, in sicer med 55–78% (95% interval zaupanja).
Skupna ocena za Slovenijo (vse bolnišnice, ki so poslale podatke, skupaj) v letu 2022 znaša 84,8% (95% IZ: 84,2-85,4%)
Vključeni so podatki od 2013 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
V spodnji tabeli so prikazani rezultati po bolnišnicah in letih (od leta 2018 do 2022). V filtru se lahko izbere ali posamezna bolnišnica za pregled le-te po vseh letih ali posamezno leto in se prikažejo rezultati vseh bolnišnic v tem letu. V filter se lahko vnese tudi več bolnišnic (ali) in se prikažejo rezultati le za izbrane bolnišnice (ali leta). S klikom na vrh stolpca se premeni vrstni red (večji – manjši).
Filter
Vključeni so podatki od 01. januarja 2018 do 31. decembra 2022
Na zgornji sliki so prikazani rezultati po polletjih za posamezno bolnišnico. Kazalnik kakovosti »higiena rok« se sporoča na polletje in se spremlja od leta 2018, tako je bilo v opazovanem obdobju le deset meritev, kar je premalo za ustrezno interpretacijo (opazovanje sprememb variabilnosti in trenda).
Vključeni so podatki od 01. januarja 2018 do 31. decembra 2022.
Na zgornji sliki so prikazani rezultati po polletjih za posamezno bolnišnico v enotah intenzivnih terapij. Kazalnik kakovosti »higiena rok« se sporoča na polletje in se spremlja od leta 2018, tako je bilo v opazovanem obdobju le deset meritev, kar je premalo za ustrezno interpretacijo (opazovanje sprememb variabilnosti in trenda).
Definicija - doslednost higiene rok pri zaposlenih v zdravstveni ustanovi. Število pravilno izvedenih dejanj zaposlenih, pomnoženo s 100/na število priložnosti* pri zaposlenih.
Števec - število pravilno izvedenih dejanj (razkuževanje z alkoholnim razkužilom ali umivanje rok z vodo in milom) zaposlenih x 100
Imenovalec - število priložnosti* pri zaposlenih
* Priložnosti (po metodologiji WHO – »5 trenutkov za higieno rok«):
pred stikom z bolnikom
pred aseptičnimi/čistimi postopki
po možnem stiku s telesnimi tekočinami
po stiku z bolnikom
po stiku z bolnikovo okolico
Čakanje na CT
Vključeni so podatki od 2013 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
Na zgornji sliki so prikazani rezultati: odstotek pacientov (skupaj s 95-% intervalom zaupanja), ki so v bolnišnični obravnavi čakali na CT-slikanje več kot 24 ur. Rezultati kažejo, da je največ pacientov (22,8%; 95% IZ: 21,8–23,8%) čakalo na CT več kot 24 ur v UKC Maribor. V treh bolnišnicah (OI Ljubljana, SB Izola in SB Ptuj) ni bilo obravnave, pri kateri bi pacienti čakali na CT več kot 24 ur.
Skupna ocena za celotno Slovenijo (vse bolnišnice skupaj) je v letu 2022 12% (95% IZ: 11,7-12,3%)
Vključeni so podatki od 2013 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
V spodnji tabeli so prikazani rezultati po bolnišnicah in letih (od leta 2013 do 2022). V filtru se lahko izbere ali posamezna bolnišnica za pregled le-te po vseh letih ali posamezno leto in se prikažejo rezultati vseh bolnišnic v tem letu. V filter se lahko vnese tudi več bolnišnic (ali) in se prikažejo rezultati le za izbrane bolnišnice (ali leta). S klikom na vrh stolpca se premeni vrstni red (večji – manjši).
Filter
Vključeni so podatki od 01. januarja 2018 do 31. decembra 2022
Na zgornji sliki so prikazani rezultati po četrtletjih za posamezno bolnišnico. Rezultati kažejo, da se je v opazovanem obdobju izboljšal rezultat v bolnišnicah OI Ljubljana, SB Brežice in SB Novo mesto. Odstotek pacientov, ki so čakali dlje kot 24 ur, se je postopno zvišal v SB Trbovlje.
V UKC Ljubljana je opazna nepričakovana meritev v enem četrtletju, ko ni nihče čakal več kot 24 ur, kar je ocenjeno kot ekstremna vrednost glede na merjenja pred tem četrtletjem in po njem. Ekstremna vrednost je opazna tudi v SB Celje, kjer je v 4. četrtletju 2022 nepričakovano (v primerjavi s prejšnjimi meritvami) veliko pacientov čakalo na preiskavo več kot 24 ur. V letu 2022 je opazno povišanje tudi v SB Murska Sobota.
Rdeča črtkana črta kaže, da gre za določljive, posebne (specialne) vzroke spremembe – vzrok za variabilnost (navzgor ali navzdol) in niso le naključna nihanja (splošni vzroki).
Definicija: odstotek hospitaliziranih pacientov pri katerih je CT opravljen več kot 24 ur po njenem naročilu
Števec: število hospitaliziranih pacientov, ki so na preiskavo CT čakali več kot 24 ur x 100
Imenovalec: vsi pacienti, pri katerih je bila izvedena preiskava CT v času hospitalizacije
Pooperativna tromboembolija
Na zgornji sliki so prikazani rezultati za kazalnik »pooperativna trombembolija« za leto 2022. Prikazani rezultati so izraženi v odstotkih (modra pika) s 95% intervalom zaupanja (siva črta). Najvišji odstotek pooperativnih trombembolij je ocenjen v SB Jesenice, in sicer 0,35% (95% IZ: 0,2-0,5%).
Skupna ocena za celo Slovenijo (vse bolnišnice skupaj) je 0,06% (95% IZ: 0,04 - 0,07%)
Vključeni so podatki od 2013 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
V spodnji tabeli so prikazani rezultati po bolnišnicah in letih (od leta 2013 do 2022). V filtru se lahko izbere ali posamezna bolnišnica za pregled za le-te , po vseh letih, ali posamezno leto in se prikažejo rezultati vseh bolnišnic v tem letu. V filter se lahko vnese tudi več bolnišnic (ali) in se prikažejo rezultati le za izbrane bolnišnice (ali leta). S klikom na vrh stolpca se premeni vrstni red (večji - manjši).
Filter
Vključeni so podatki od 2018 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
Na zgornji sliki so prikazani rezultati po četrtletjih za posamezno bolnišnico.
Rdeča črtkana črta kaže, da gre za določljive, posebne (specialne) vzroke spremembe – vzrok za variabilnost (navzgor ali navzdol) in niso le naključna nihanja (splošni vzroki).
Definicija: odstotek pacientov z globoko vensko trombozo ali pljučno embolijo po kirurških posegih
Števec: odpusti med primeri, ki ustrezajo pravilom vključevanja in izključevanja za imenovalec, pri katerih so zabeležene MKB (ICD) kode za globoko vensko trombozo ali pljučni embolizem v kateremkoli polju za dodatne diagnoze.
Imenovalec: vsi kirurški odpusti pacientov, starih 18 let ali več, pri katerih je zabeležena koda posega, izvedenega v operacijski sobi.
Poškodbe z ostrimi predmeti
Na zgornji sliki so prikazani rezultati za kazalnik »poškodbe (incidenti) z ostrimi predmeti pri zaposlenih« za leto 2022. Rezultati so prikazani kot število incidentov na 100 zaposlenih s polnim delovnim časom.
Skupna ocena za celotno Slovenijo (vse bolnišnice, ki so sporočile podatke, skupaj) v letu 2022 je 0,48 incidenta na 100 zaposlenih s polnim delovnim časom (95% IZ: 0,42-0,54).
Vključeni so podatki od 2013 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
V spodnji tabeli so prikazani rezultati po bolnišnicah in letih (od leta 2013 do 2022). V filtru se lahko izbere ali posamezna bolnišnica za pregled za le-te po vseh letih ali posamezno leto in se prikažejo rezultati vseh bolnišnic v tem letu. V filter se lahko vnese tudi več bolnišnic (ali) in se prikažejo rezultati le za izbrane bolnišnice (ali leta). S klikom na vrh stolpca se premeni vrstni red (večji - manjši).
Filter
Vključeni so podatki od 2018 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
Na zgornji sliki so prikazani rezultati za kazalnik »poškodbe (incidenti) z ostrimi predmeti pri zaposlenih« po četrtletjih za posamezno bolnišnico. Kazalnik je izražen kot število incidentov na 100 zaposlenih s polnim delovnim časom.
Rdeča črtkana črta kaže, da gre za določljive, posebne (specialne) vzroke spremembe – vzrok za variabilnost (navzgor ali navzdol) in niso le naključna nihanja (splošni vzroki).
Definicija: število poročanih poškodb z ostrimi predmeti na zdravstvenega delavca (s polnim delovnim časom) na koledarsko leto
Števec: število sporočenih poškodb z ostrimi predmeti x 100
Imenovalec: število zaposlenih zdravstvenih delavcev s polnim delovnim časom
Nenamerna punkcija ali laceracija (bolnika)
Na zgornji sliki so prikazani rezultati za kazalnik »nenamerna punkcija (laceracija) pacienta« za leto 2022. Kazalnik je izražen v odstotkih (modra) glede na število vseh obravnavanih pacientov in 95% intervalom zaupanja (siva črta).
Pri bolnišnicah, kjer ni prikazan rezultat, podatki niso na voljo.
Vključeni so podatki od 2013 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
V spodnji tabeli so prikazani rezultati po bolnišnicah in letih (od leta 2013 do 2022). V filtru se lahko izbere ali posamezna bolnišnica za pregled za le-te , po vseh letih ali posamezno leto in se prikažejo rezultati vseh bolnišnic v tem letu. V filter se lahko vnese tudi več bolnišnic (ali) in se prikažejo rezultati le za izbrane bolnišnice (ali leta). S klikom na vrh stolpca se premeni vrstni red (večji - manjši).
Filter
Vključeni so podatki od 2018 – 1. čet. do 2022 – 4. čet.
Na zgornji sliki so prikazani rezultati po četrtletjih za posamezno bolnišnico.
Rdeča črtkana črta kaže, da gre za določljive, posebne (specialne) vzroke spremembe – vzrok za variabilnost (navzgor ali navzdol) in niso le naključna nihanja (splošni vzroki).
Definicija: delež hospitaliziranih bolnikov, pri katerih je med kirurškim ali nekirurškim postopkom prišlo do nezgodnega vreza, vboda, perforacije ali raztrganine.
Števec: odpusti, ki izpolnjujejo kriterije iz imenovalca, z ICD kodo nenamerni rez, punkcija, perforacija ali laceracija med posegom v kateremkoli polju sekundarne diagnoze.
Imenovalec: vsi odpusti pri pacientih, starih 18 let in več (nekatere izjeme)